Delna subvencija za čakanje na delo, odlog plačila anuitet posojil tako za podjetja kot občane, pokritje prispevkov za s.p.-je s strani države, podaljšan rok oddaje letnega obračuna davka od dohodka

Uzakonjen je odlog posojil za podjetja in za občane, država bo v času krize krila prispevke za s.p.-je in za zaposlene, ki čakajo na delo od doma:

• Prispevke za s.p. v času krize bo plačevala država (vsaj dva meseca);       
• Izredno pomoč bodo prejeli vsi samozaposleni, ki bodo prek posebne izjave prijavili zmanjšanje obsega svojega posla, bodo prejeli izredno pomoč.  Država bo krila znesek v višini 70% minimalne plače (cca. 490 evrov).
• Izjava se bo podala v elektronski obliki v kateri bo podjetnik opisal svoje stanje. Izjava bo javno objavljena ter se bo lahko preverjala s strani državnih organov.
• Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 EUR in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 . Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki;
• Do 12-mesečni odlog plačila obrokov posojil omogoča tudi vsem gospodarskim subjektom, vključno z s.p.-ji, zadrugami in kmeti. Možnost za 12-mesečni odlog vračil posojil bodo imele tudi »običajne« fizične osebe.

Če delodajalec ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih bo napotil na začasno čakanje na delo: delavci bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove plače, 40 % povračila nadomestila plače bo plačala država, preostalih 60 % pa delodajalec, in sicer za največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Država bo krila prispevke vseh delavcev, ki so na čakanju. Ukrep velja do 31.5.2020, vse pravice iz naslova plačil prispevkov ostanejo.
Delodajalec sme napotiti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ tri zaporedne mesece in samo enkrat.

Status za delavce, ki zaradi varstva otrok in podobnih razlogov ne delajo, bo enak statusu delavcev na čakanju.
 

Delavcu, ki zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela, bo država v celoti plačala 80 % osnove nadomestila plače.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z zakonom.
 

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače najpozneje na dan izplačila predložiti obrazec REK-1. Na REK-obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Na FURS-u pojasnjujejo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.
 

Rok za oddajo letnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti (fizične osebe z dejavnostjo, tudi s.p.-ji, ki oddajajo obračune na podlagi dejanskih odhodkov) za leto 2019 se z 31. marca 2020 prestavi na maj 2020, ta rok zaradi nedelje poteče 1. junija 2020.

Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto dva meseca pozneje kot sicer.

 Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna dohodka iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove preloži na junij 2020. Nova zavarovalna osnova, na podlagi katere, na primer, s.p.-ji plačujejo prispevke, v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

• Zavezanec lahko v obračunu davka na lanske dohodke priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. maja 2020, ta rok pa zaradi nedelje poteče 1. junija 2020. Enako velja za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
• Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži prek e-Davkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo treba prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo treba priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.
• Odlog in obročno plačilo davkov – Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje prek e-Davkov ali izjemoma prek elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo sta mogoča, na primer, za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

Ukrep preko Slovenskega podjetniškega sklada – P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Na voljo je 80 mio EUR, malim in srednjem podjetjem (v nadaljevanju MSP) bo omogočen lažji, hitrejši in cenejši dostop do bančnih kreditov:

• Garancija SPS za kredit od 60 % do 80 %,
• Nizka obrestna mera od 0,5 % – 1,0 % + 6-mesečni EURIBOR,
• investicije do max. višine 1 mio EUR,
• obratna sredstva do 100.000 EUR.

Za prijavo na P1 2020 mora banka odobriti vaš kredit, zato predlagamo, da se za prijavo odločite čimprej, preverite informacije na banki, saj se pričakuje veliko vlog.

Slovenski podjetniški sklad bo v kratkem objavil nova razpisa, v okviru katerih bo ponudil ukrepe za blažitev posledic širjenja koronavirus.

Novo likvidnostno posojilo – Za mikro, mala in srednja podjetja ter zadruge in s.p.-je bo predvidoma od 27. marca na voljo likvidnostno posojilo. Najeti bo mogoče od 40 do 125 tisoč EUR posojila za odpravo likvidnostnih težav na različnih področjih poslovanja. Med prednostnimi sektorji so hotelirstvo, gostinstvo, turistične storitve, dobavne verige za avtomobilsko industrijo, storitve transporta in druga predelovalna dejavnost. Za zavarovanje bo treba predložiti osebne menice lastnika podjetja ali direktorja, moratorij na odplačilo glavnice bo do največ štirih mesecev, doba vračila sedem mesecev, obrestna mera predvidoma 1,75 % na leto.

Mikroposojila za problemska območja – Za blažitev posledic novega virusa na posel je primeren tudi razpis za dodeljevanje mikroposojil za podjetja, ki imajo sedež na območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih. Ta je že objavljen. Podjetje lahko dobi od pet do 25 tisoč EUR posojila z ročnostjo do pet let in z možnostjo koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do šest mesecev. Posojilo po tem razpisu lahko pomeni največ 85 % virov financiranja. Pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 % je enaka efektivni obrestni meri.

Nekoliko prilagojeni vavčerji – Sklad je začasno zaprl tri razpise za vavčerje, preostalih enajst pa ima nekoliko spremenjene pogoje. Tako se za tri mesece podaljšujejo roki za oddajanje zahtevkov za izplačilo subvencije. Poleg tega je po novem mogoče vlogo oddati izključno z digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika. Osebni obiski pri svetovalcih mreže SPOT do nadaljnjega niso mogoči.

Subvencije za turistično promocijo

Slovenska turistična organizacija je trenutnim razmeram prilagodila razpis za sofinanciranje promocije turistične ponudbe, tako je spodbudo mogoče dobiti tudi za oglaševanje na domačem trgu.

V okviru razpisa za turistična podjetja je razpisanih dobrih 430 tisoč EUR, posamezen prijavitelj lahko dobi od 10 do 50 tisoč EUR subvencije oziroma krije se do največ 60% upravičenih stroškov. Subvencijo je treba namensko porabiti letos, promocijske aktivnosti pa se lahko izvajajo tudi za turistično sezono 2021. Za razpis velja pravilo de minimis, torej znesek pomoči enemu podjetju ne sme presegati 200 tisoč EUR v obdobju treh poslovnih let.

Na javni razpis se lahko prijavijo vsa turistična podjetja s sedežem v Sloveniji, ki na dan oddaje vloge delujejo na trgu vsaj dve leti, imajo vsaj dve zaposleni osebi in izkazujejo dobiček.

Prednost bodo imeli projekti, ki bodo vključili oglaševanje turistične ponudbe za zahtevnejšega gosta, tako imenovanega high value traveller, ki bodo usmerjeni v oglaševanje zunaj glavne turistične sezone, kar pomeni pred junijem in po avgustu, ter bodo vključevali zelene, trajnostne elemente turistične ponudbe in znak Slovenia Green.

Kot neposredni stroški se priznavajo stroški storitev zunanjih izvajalcev, denimo medijskega ali digitalnega strokovnjaka, priprava medijskega načrta, stroški oblikovalca za pripravo oglasov ter drugi stroški, recimo tisk plakatov, različne digitalne storitve, postavitev spletne strani. Med neposredne stroške sodijo tudi stroški izvedbe medijskega zakupa, vključno s tehnično dostavo oglasov. Ta del stroškov mora pomeniti najmanj 60 % vseh neposrednih stroškov. Prijavitelj mora med drugim zagotoviti naložbo v digitalne aktivnosti, torej v najem zunanjih izvajalcev in medijski zakup, vsaj v 40 % deležu upravičenih stroškov.

Prvi rok za oddajo vloge je do 2. aprila 2020, drugi pa do 4. junija.

Prek SID banke do likvidnostnih sredstev 

V SID banki bodo aprila ponudili več ukrepov za blažitev finančnih posledic koronavirusa, denimo za namen likvidnostnega financiranja podjetij bodo na voljo posojila po ugodni obrestni meri, trenutnim razmeram bodo prilagodili posojila za turistični sektor.

• Za podjetja, ki so že stranke SID banke in bodo predložila dokazila o škodi (na primer upad ali odpoved naročil po določenem datumu ali druga verodostojna dokazila), bodo prilagodili tudi presojo izpolnjevanja finančnih zavez, zavarovanj in moratorijev.
• Starim in vsem novim strankam SID banke bodo na voljo posojila iz lastnih sredstev SID banke po ugodni obrestni meri in shemi de minimis za namen likvidnostnega financiranja podjetij, pri čemer bo kvota programa znašala 50 milijonov EUR in jo bo mogoče izkoriščati šest mesecev. Ker se zneski pomoči de minimis seštevajo, je do morebitne spremembe pogojev evropske komisije še vedno treba upoštevati omejitve dopustnega financiranja te oblike pomoči.
• V okviru posojilnih skladov, kjer v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom ponujajo neposredno financiranje podjetjem vseh gospodarskih sektorjev, bodo v SID banki razširili izvajanje programov v smeri opustitve maksimalne kapitaliziranosti podjetij, ki bo omogočila, da lahko mala in srednja podjetja ter tudi s.p.-ji pridobijo posojilo za financiranje opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter obratnega kapitala oziroma poslovanja. Predvidena kvota programa bo 50 milijonov evrov, ki jo bo mogoče izkoriščati eno leto. Znesek posameznega posojila bo od sto tisoč do pet milijonov evrov z ugodno obrestno mero, ki bo pomenila pomoč de minimis, dobo kreditiranja med dvema in 12 leti ter možnost ustreznih potrebnih moratorijev na odplačilo glavnice.
• Za sektor turizem bodo prilagodili oziroma razširili program financiranja naložb v turizmu tako, da bo poleg namenov, ki so skladni s strategijo turizma (financiranje naložb v namestitvene zmogljivosti, športno, zabaviščno, kulturno infrastrukturo ter žičnice, marine in turistična letovišča), začasno omogočeno tudi financiranje obratnega kapitala podjetij. Pri tem bodo proučili tudi možnost razširitve izvajanja programa na gostinsko dejavnost. Predvidena kvota razširjenega programa bo sto milijonov evrov.
• Na področju instrumentov zavarovanja bodo predvsem za izvozna podjetja okrepili instrumente priprave na izvoz in zagotovitev kritja (zavarovanje in pozavarovanje) komercialnih tveganj, vezano na posledice širjenja koronavirusa na gospodarstvo. Ob tem bodo proučili tudi možnost pokritja tveganj, ki izhajajo iz prekinitve dobaviteljskih verig, in zavarovanje vseh nekomercialnih tveganj.
• V okviru posrednega financiranja lahko banke in hranilnice kot posrednice podjetjem, ki se spopadajo z negativnimi posledicami koronavirusa, ter podjetjem, ki potrebujejo likvidnost za zagotavljanje ponudbe izdelkov in storitev, ponudijo sredstva SID banke po prilagojenih pogojih. V ta namen se bo med drugim lahko s posojilom iz vira SID banke financiralo tudi do sto odstotkov stroškov projekta oziroma poslovanja, posojilo pa se bo lahko v celoti namenilo tudi za refinanciranje. Banke že imajo sredstva na voljo, in sicer 600 milijonov EUR.

Pomoč na področju širjenja na tuje trge

Gospodarsko ministrstvo načrtuje takšne spremembe obstoječih razpisov, namenjene sofinanciranju internacionalizacije, da bo mogoče podjetjem zagotoviti vsaj delno povračilo stroškov v povezavi s sejmom oziroma dogodkom, ki ga je odpovedal ali prestavil organizator zaradi koronavirusa, če podjetje tega rizika nima zavarovanega. Poleg tega pripravljajo takšne spremembe razpisov, ki bodo omogočili sofinanciranje udeležbe na digitalnem sejmu oziroma dogodku, v kolikor seveda organizator zagotovi to možnost izvedbe.

Vzpostavljena je tudi ENOTNA INFORMACIJSKA TOČKA UKREPOV v podporo gospodarstvu za blažitev posledic vpliva COVID-19 – Na spletni strani https://koronavirus.spiritslovenia.si/ lahko podjetja na enem mestu najdejo vse aktualne in redno osvežene informacije, vezane na različne segmente delovanja podjetij v izrednih razmerah.

Na elektronskem naslovu podpora@spiritslovenia.si se zbirajo zastavljena vprašanja s strani gospodarstva in odgovori s strani pristojnih institucij. 

Ukrepe bomo sprotno dopolnjevali tudi na naši spletni strani.

 Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje:

• telefon: 07/490 22 25 in 07/490 22 26 ali
• e-pošta: jurecic@cptkrsko.si in karmen.levak@cptkrsko.si.