Mladi podjetniki: prvi izzivi in aktualna podpora

    Članek

    Nazaj

    1. »
    2. »
    3. » Novice
    Mladi podjetniki: prvi izzivi in aktualna podpora

    Ideja ni problem – izziv so prispevki, davki, roki in vsakodnevna disciplina. V članku na enostaven način pokažemo najpogostejše začetne napake mladih podjetnikov in kje v Sloveniji dobiš podporo, da lažje začneš.

    Ko mentoriram mlade podjetnike, se vedno znova potrdi isto: največ težav ne povzroči ideja, ampak vsakodnevno vodenje poslovanja. Mladi praviloma vstopijo v podjetništvo z visoko motivacijo, a s premalo znanja – predvsem o financah, davkih in administraciji. Zato energijo, ki bi morala iti v prodajo in razvoj ponudbe, pogosto porabijo za iskanje informacij, popravljanje napak in lovljenje rokov.

    Ta članek združuje dve stvari: najpogostejše izzive, s katerimi se mladi srečujejo na začetku podjetniške poti, in aktualne programe ter storitve podpornega okolja v Sloveniji, ki jim lahko olajšajo začetek poslovanja in zmanjšajo stres.

    Kaj se v praksi najhitreje pokaže na začetku

    Mladi podjetniki se na začetku najpogosteje spotaknejo ob nekaj zelo pogostih ovir, ki pa se na dolgi rok pokažejo kot dražje, kot se zdi.

    Prva ovira je finančna nepismenost: zamenjava prometa za dobiček, pomanjkanje rezerve za prispevke in davke ter občutek, da je stanje na računu enako razpoložljivemu denarju. Na začetku se pogosto vse zdi preprosto – dokler ne pridejo stalne obveznosti: prispevki, akontacije, stroški računovodstva, morebitni DDV, pa tudi skriti stroški, kot so oprema, licenčne naročnine in drobni izdatki, ki se hitro naberejo. Težava ni v tem, da mladi tega ne bi zmogli. Težava je, da se finančna slika v podjetništvu precej razlikuje od osebnih financ: denar, ki pride na račun, še ni nujno denar, ki ga lahko porabiš. Rezerva je zato pogosto razlika med mirnim začetkom in stalnim stresom.

    Drugi pogost zdrs je disciplina. Mladi pogosto prihajajo iz okolja, kjer ritem dela določajo izpiti, roki in zunanje strukture. V podjetništvu te strukture ni – vse je na tebi. Če ni rutine, administracija raste, roki se zamikajo, finance se spremljajo po občutku, prodaja pa se potiska na kasnejši čas, ker je neprijetna ali ker je vedno nekaj nujnejšega. V praksi je ravno prodaja tista, ki na začetku reši največ težav: prinese denar, povratne informacije in jasen signal, ali trg sploh želi tvojo rešitev.

    Tretji izziv je preskok preverjanja trga. Ideja je lahko odlična, a če je ne preizkusimo z realnimi kupci, hitro vlagamo čas in denar v napačno smer. Mladi se včasih zaljubijo v rešitev in začnejo graditi produkt, spletno stran ali celostno podobo, še preden imajo jasen odgovor na osnovno vprašanje: kdo bo to kupil in zakaj bi plačal ravno meni? Preverjanje trga ni nič zapletenega. Pogosto pomeni samo to, da se pogovarjaš s potencialnimi strankami, predstaviš osnutek rešitve, preveriš, kaj jih boli, in se odločiš, kaj je najmanjši možni korak, ki ga lahko prodaš ali testiraš. Takšno testiranje je najcenejši način, da se podjetnik izogne dragim ovinkom brez pravega napredka.

    Pogost izziv je tudi prehitro nadgrajevanje. Ko se pojavijo prvi prihodki ali ko podjetnik dobi občutek, da mora izgledati resno, hitro pridejo nakupi opreme, najem pisarne, večji marketing ali celo prva zaposlitev – še preden so prihodki ponovljivi. Te odločitve so pogosto dobronamerne, a dvignejo fiksne stroške in pritisk, še posebej, če prodaja ni stabilna. Pri zaposlovanju se mladi hitro znajdejo v novi vlogi delodajalca, z obveznostmi, ki jih prej niso poznali, in z odgovornostjo, ki je precej večja, kot se zdi na prvi pogled. Pogosto je pametneje, da se rast gradi postopno: najprej projektno sodelovanje ali zunanji izvajalci, šele nato zaposlitev – ko so prihodki dovolj predvidljivi, da to mirno prenesejo.

    Peti izziv so začetna finančna sredstva. Če podjetniška ideja vključuje razvoj produkta ali nakup opreme, so sredstva nujna, a realnost je, da jih veliko mladih nima dovolj – ali pa jih ne želijo tvegati. Brez družinskega kapitala se podjetnik hitro znajde pred dilemo: kako zagnati projekt z minimalnimi stroški in hkrati dovolj hitro priti do trga. Zato je na začetku pomembno razmišljati o znižanju stroškov, pametnem testiranju in iskanju virov financiranja, ko je to smiselno – ne kot čudežna rešitev, ampak kot dodaten zagon, ko je ideja že preverjena in ko ekipa ve, kaj bo z denarjem naredila.

    V ozadju vseh teh izzivov pa je še manj oprijemljiv, a pogosto odločilen dejavnik: vztrajnost. Začetno navdušenje je močno, a prvi zavrnitveni odgovori, počasnejša prodaja ali dvomi hitro načnejo motivacijo. Takrat se pokaže, zakaj je dražje, kot se zdi: izgubljen čas, napačne odločitve, prehitri stroški in občutek, da ne gre, čeprav bi z nekaj prilagoditvami šlo.

    Zato je pomembno, da mladi podjetnik podporo, ki je v Sloveniji na voljo, uporabi zgodaj in načrtno – ne šele, ko je že v težavah. Ko ima prave informacije, mentorja in okolje, ki ga drži pri izvedbi, se izzivi ne čudežno ne izgubijo, postanejo pa obvladljivi. In podjetnik bistveno hitreje pride do tistega, kar na začetku najbolj šteje: jasnega izdelka, prvih kupcev in stabilnejšega denarnega toka.

     

    Kaj je v Sloveniji na voljo mladim podjetnikom

     

    Znanje

    Največ pregledno zbranih informacij podjetnik v Sloveniji dobi na portalu SPOT, ki na enem mestu združuje ključne napotke, postopke in usmeritve za ustanavljanje ter vodenje podjetja.

    Zelo uporabna so tudi gradiva za podjetnike na Podjetniškem portalu, kjer so zbrane praktične vsebine, razlage in priporočila, ki pomagajo pri vsakdanjih odločitvah in razumevanju osnov podjetništva. Posebej koristen je tudi spletni priročnik ABC podjetništva, ki po korakih vodi skozi najpomembnejše teme od prve ideje do izvedbe in osnovnega poslovanja.

    Za spremljanje razpisov, zakonodajnih novosti in brezplačnih usposabljanj je zelo uporaben Moj spletni priročnik, na katerega se naročite in tedensko prejemate informativni bilten z aktualnimi razpisi, dogodki in novostmi.

     

    Brezplačno podjetniško svetovanje in mentoriranje

    Za brezplačne podporne storitve in dvig kompetenc je na voljo 12 regijskih točk SPOT svetovanje, kjer nudijo brezplačno podjetniško svetovanje in mentoriranje. Za mlade je to pogosto najboljši prvi korak, ko še ne vedo, kje začeti (poslovni model, zakonodaja, osnovne obveznosti, trženje).

    V istem sklopu podpore velja izpostaviti Start-up konzorcij v okviru programa Razvojni plus (SPS), katerega namen je zagotavljati brezplačne podporne storitve inovativnim potencialnim podjetnikom in zagonskim podjetjem.

     

    Finančne spodbude

    Za mlade je posebej aktualen Javni poziv za zagotavljanje podpore mladim podjetnikom začetnikom in podjetnicam začetnicam 2025–2029 (JPMŽ 2025–2029), namenjen podpori mladim podjetnikom začetnikom in podjetnicam začetnicam. Program združuje usposabljanje, mentoriranje in pavšalno finančno spodbudo (9.000 EUR v dveh delih po 4.500 EUR). Namen javnega poziva je spodbuditi nastanek in razvoj podjetij, ki so jih ustanovili mladi (do vključno 29 let) oziroma ženske (vseh starosti), ter tem podjetjem omogočiti dostop do vira financiranja, ki jim pomaga premagovati ovire v začetnem obdobju poslovanja in tako povečati stopnjo preživetja. Poziv je odprt do porabe sredstev, skrajni rok za oddajo vloge pa je 30. november 2028. Trenutno je poziv začasno zaustavljen, možnost oddaje pa se bo ponovno sprostila predvidoma januarja 2026.

    Za zagonska podjetja, ki razvijajo inovativni produkt, sta bila v letu 2025 posebej pomembna razpisa SPS P2 2025 – Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2025 (za inovativna mikro in mala podjetja, registrirana v določenem obdobju) ter SPS P2R 2025 – Spodbude za zagon podjetij na obmejnih problemskih območjih v letu 2025 (za podjetja s sedežem na obmejnih problemskih območjih). Oba sta imela prijavne roke v letu 2025 in sta že potekla, vendar se instrumenti običajno ponavljajo. Konec leta 2025 je bilo v startup ekosistemu javno izpostavljeno tudi, da se pripravlja P2 2026, zato je realno pričakovati nove objave tudi v letu 2026. Najbolj smiselno je, da mladi spremljajo objave neposredno na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada.

    Za likvidnost in prvi finančni zagon pri poslovanju so zelo uporabni SPS mikrokrediti P7 2025 – Mikrokrediti 2025, ki so namenjeni mikro in malim podjetjem za kritje stroškov poslovnih procesov in/ali projektov za tekoče in likvidno poslovanje – torej takrat, ko podjetje že dela, ima prve stranke, vendar denarni tok še ni stabilen (npr. daljši plačilni roki, zaloge, material, izvedba projekta). Prednost tega instrumenta je, da je zasnovan kot hitrejši in dostopnejši kredit za mala podjetja. Ker je P7 2025 prav tako vezan na razpisno leto 2025, je v tem okviru že potekel, vendar gre za instrument, ki se praviloma ponavlja, in ga pričakujemo tudi v letu 2026.

    Povezovanje 

    Mladi podjetniki naj se čim prej vključijo v okolje, kjer lahko spoznajo ljudi s podobnimi cilji in dobijo podporo pri prvih korakih. Pri tem so zelo koristni coworkingi in inkubatorji, kjer poleg delovnega prostora dobijo še skupnost, mentorje, delavnice in priložnosti za sodelovanje.

    Pomembni so tudi dogodki startup ekosistema, kot sta Forum 100 % Start:up in Demo dan Start:up Slovenija, saj tam pridejo do novih kontaktov, mentorjev, investitorjev in primerov dobrih praks ter lažje razumejo, kaj na trgu res deluje.

    Za širjenje znanja in mreže v tujini je dobra možnost tudi evropski program Erasmus for Young Entrepreneurs (EYE). Program omogoča podjetniško izmenjavo, kjer novi ali bodoči podjetnik za določeno obdobje sodeluje pri izkušenem podjetniku v drugi sodelujoči državi EU, se uči skozi delo, spozna tuje trge in vzpostavi mednarodne povezave. Izmenjava lahko traja do šest mesecev, udeleženec pa za obdobje izmenjave prejme finančno podporo za stroške bivanja in poti, zato je program posebej uporaben za mlade, ki želijo pridobiti izkušnje iz tujine ali razmišljajo o internacionalizaciji svojega poslovanja.

     

    Kako naj mladi to podporo dejansko uporabijo

    Najboljši učinek imajo programi in informacije takrat, ko jih mladi uporabijo kot načrtno podporo pri delu, ne kot enkratno branje. Najprej naj si na portalu SPOT in v ABC priročniku postavijo osnovo, da razumejo obveznosti, postopke in finance. Nato naj čim prej opravijo konkreten posvet na SPOT Svetovanje ali z mentorjem, kjer idejo pretvorijo v jasen načrt: komu prodajajo, kaj je njihova ponudba, kakšni so stroški, kateri roki jih čakajo in kaj je naslednji prodajni korak.

    Smiselno je tudi redno spremljati tedenske informacije, kot je Moj spletni priročnik. Ko pridobijo prve kupce, naj se vključijo v podjetniški ekosistem prek coworkingov, inkubatorjev in dogodkov, saj tam najhitreje dobijo povratne informacije, kontakte in nove priložnosti.

    Za pomoč pri prvih podjetniških korakih smo na voljo tudi v Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, ki je del konzorcija SPOT svetovanje Posavje v okviru razpisa JR podporno okolje 2023-2025. Nudimo mentoriranje, coworking prostore, usposabljanja, dogodke in mreženja. 

    Pridite, po znanje, podporo in rast.

     

    Viri:

     

    Avtorica članka: Sandra Peršak, podjetniška mentorica

    SPOT svetovanje Posavje in podjetniško mentoriranje / Projekt » Podporno okolje 2023-2025«

    Vas zanima več o temi članka? Napišite nam vaše vprašanje ali stopite z nami v kontakt po telefonu:

     

     

    Stopite v stik

    ZPTM Brežice

    Platinasti

    Cert ID: 0043/00046
    DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
    ZPTM Brežice
    Matična številka: 1331264000