Hiša na Ravnah

Zgodbo Hiše na Ravnah z veliko predanostjo in občutkom razvijata mož in žena, Uršula in Jure. Iz stare kmetije sta ustvarila prijeten prostor za oddih v naravi. Z izjemnim občutkom prepletata domačnost, udobje, osebni pristop in spoštovanje do okolja, v katerem delujeta. Njuna zgodba je lep primer, kako lahko z vizijo, vztrajnostjo in srčnostjo nastane turistična ponudba, ki je tesno povezana z lokalnim prostorom in ljudmi.

Med obiskom smo si ogledali nastanitvene kapacitete ter spoznali način, kako gostom ne ponujata le prenočitve, temveč celostno in zelo osebno izkušnjo bivanja. Pri njiju je čutiti, da je vsak gost sprejet z veliko topline in pozornosti, hkrati pa ga znata na pristen način povezati z naravo, mirom podeželja in lokalnim okoljem.

Radovedno smo prisluhnili tudi njuni zgodbi ter začutili, koliko dela, poguma in predanosti je vloženega v to, kar danes ustvarjata. Tudi bogat zajtrk, pripravljen z občutkom za domače in kakovostno, lepo dopolnjuje celotno izkušnjo ter potrjuje, da gost pri njiju res dobi nekaj več — toplino, pristnost in občutek dobrodošlosti.

Hiša na Ravnah je lep primer butične, srčne in z naravo povezane turistične ponudbe, ki obiskovalcu pusti lep in iskren vtis.

Prepričani smo, da bo njuna izkušnja navdih vsem, ki verjamejo v moč srčnega dela, poguma in ustvarjanja v tesnem stiku z lokalnim okoljem.

Njuna zgodba nas je tako navdušila, da smo se k njima vrnili še na daljši pogovor in spoznali njuno podjetniško pot, izzive, odločitve in vizijo, ki stoji za Hišo na Ravnah.

V intervjuju si lahko preberete, kakšna je bila njuna pot od ideje do uresničitve, kaj ju vodi pri delu z gosti, kako razumeta pomen lokalnega okolja ter zakaj verjameta, da je v turizmu največja dodana vrednost prav pristen človeški stik.

Hiša na Ravnah je odprta od leta 2022, a vajina odločitev za to pot ni bila trenutna. Kako danes gledata na to dolgo zorečo pot, saj sta o takšni zgodbi razmišljala res dolgo časa?

Občutiva zadovoljstvo, ker sva uspela uresničiti cilj, kjer je od ideje do izvedbe minilo 15 let.

Omenila sta, da vaju je pri tej odločitvi prvenstveno gnala želja po drugačnem življenju – selitev na vas, zdravo okolje, narava in lastna pridelava hrane. Kaj vama ta odločitev pomeni danes?

Odločitev se nama zdi danes še bolj pravilna, smo zdrava in zadovoljna družina kar je za nas najbolj pomembno.

Idejo za turistično kmetijo sta dobila skupaj, veliko širine pa vama je dalo tudi enoletno potovanje okoli sveta. Kaj sta iz teh izkušenj prenesla v svojo zgodbo na Ravnah?

Predvsem sva se naučila, kaj so neprimerne ali manj primerne prakse v turizmu. Več kot vidiš, več veš in posledično lažje določiš bistvo tega kar želiš ponuditi gostom.

Oba sta prej delovala v drugih poklicnih okoljih. Kako vama danes pri vodenju Hiše na Ravnah koristijo vajine prejšnje izkušnje – Juretove iz prodaje in dela s strankami ter Uršuline iz organizacije in dela v velikih mednarodnih korporacijah?

Pretekle poslovne izkušnje so zelo pomembne za najino osredotočanje na učinkovito izvedbo srednjeročnih in dolgoročnih načrtov. Oba imava določena znanja, ki se med seboj dopolnjujejo in skupaj tvoriva celoto, ki so jo najini gostje lepo sprejeli.

Jure, v pogovoru si lepo povedal: “Turizem smo ljudje.” Kaj ti pomeni ta misel in kako jo skupaj živita v vsakdanjem delu z gosti?

Trend turistične oddaje nepremičnin brez osebnega stika ima svoje meje. Meniva da za Slovenijo v celoti, še posebej pa za Posavje, je edina prava pot v turizmu močna prisotnost človeškega faktorja. Pristni človeški stik je največja dodana vrednost v turizmu.

Omenila sta tudi, da je pri delu z gosti ključna empatija in sposobnost, da se postaviš v vlogo gosta. Kako se to pri vama kaže v praksi?

Vsakega gosta je najprej potrebno iskreno spoštovati. Zelo pomembno je premisliti vnaprej vse scenarije, ki se lahko zgodijo in imeti tudi rezervni načrt. Iz najinih izkušenj se dobro vrača z dobrim. Hitro se je potrebno učiti na lastnih izkušnjah z gosti, saj imajo zelo različne želje in potrebe. Veliko vlogo igra tudi razumevanje psihologije nudenja turistične storitve in sposobnost prilaganja različnim starostnim skupinam, kulturološkim posebnostim ter interesom gostom. Cilj vsakega turističnega delavca bi moral biti da se gost vrne. Za razumevanje tega procesa se je najbolj preprosto najprej zazreti vase in se vprašati kaj bi si ti želel, če bi bil v vlogi svojega gosta. 

Kakšen je po vajinih izkušnjah današnji gost? Kaj išče in kako odgovarjata na to, da si gostje želijo udobja, sprostitve in občutka, da so dobili več, kot so plačali?

Gostje so vedno bolj zahtevni. Vsi delčki v mozaiku morajo biti zloženi v uspešno celoto. Podrobnosti so zelo pomembne, saj sicer goste hitro kaj zmoti. Standard turističnih nastanitev je vsako leto v povprečju na višji ravni. Dodatna ponudba, ki je pred desetletjem veljala za luksuz je danes standard – npr. bazen ali peneča topla kopel. To za sabo potegne vedno večje vložke v investicije in če koncept turistične ponudbe ni dobro premišljen in izveden v skladu z okviri mikrolokacije  je vedno manj verjetno da bo projekt finančno uspešen.

Uršula, gostje zelo pohvalijo tvojo kuhinjo, čeprav nisi kuharica po poklicu. Kako pomemben del vajine zgodbe so hrana, domača kuhinja, sezonskost in ta tvoja ustvarjalnost v kuhinji?

Hrana je zelo pomemben del izkušnje v turizmu, ne nazadnje je del identitete nekega prostora. Gostom želimo predstaviti lokalno, domačo hrano, s sestavinami, ki zrastejo na vrtu pred hišo ali na njivi. Ne ubiramo bližnjic. Ponudba slovenske tradicionalne kuhinje je vedno redkejša, gostje, sploh iz tujine pa si želijo poizkusiti tovrstno hrano

Velik poudarek dajeta povezovanju z lokalnim okoljem. Zakaj se vama to zdi pomembno in kako lokalno okolje vključujeta v izkušnjo, ki jo ponujata gostom?

Lokalno je predvsem praktično ter trajnostno. Turizem daje priložnost celotni skupnosti da se prikaže v najboljši luči in je vsem deležnikom vir dodatnega zaslužka. Vsaka dopolnilna vsebina je zelo pomembna za celotni vtis gosta o turistični destinaciji. Meniva da je prava pot v skupnostnem delovanju in ne zapiranju v izolirane balončke. Vzpostavitev turistične destinacije je ekipna disciplina, nihče ne more vsega narediti sam. 

Pogosto sta tudi prva vstopna točka za goste iz tujine, ki prej še niso bili v Sloveniji. Kako doživljata to vlogo in kaj si želita, da gost pri vama začuti o Sloveniji in tem prostoru?

Začutiva predvsem odgovornost, ker se znajdeš v situaciji ko si za gosta ambasador celotnega slovenskega prostora, tudi širše, kadar so obiskovalci iz oddaljenih dežel. Imamo privilegij, da živimo v zelo lepem delu sveta, tako da je predstavljanje lepot naše regije in države prijetna naloga. 

Kako bi sama predstavila Hišo na Ravnah nekomu, ki vaju še ne pozna – katere nastanitvene možnosti in posebnosti ponudbe bi posebej izpostavila? In kako se je po postavitvi bazena spremenila struktura gostov?

Smo družinska turistična kmetija, ki odpira svoja vrata vsem spoštljivim gostom željnim oddiha v mirnem in naravnem okolju. V naši okolici je veliko različnih možnosti preživljanja časa, od  aktivnih – pohodništvo in kolesarstvo do uživaštva ob dobrem vinu in lokalni tradicionalni hrani. Imamo privilegij, da smo del Kozjanskega parka ter da imamo v bližini veliko toplic in gradov, tako da je možnosti res veliko za zelo različne interese gostov.  Sprejmemo lahko do 15 gostov hkrati. Dobrodošli so hišni ljubljenčki. Imamo tudi sobo prilagojeno osebam z invalidnostjo. Glasne zabave ne spadajo v naše okolje, ker meniva da mora biti turizem čimbolj neopazen za okolico. Zaključene družbe, ki se znajo umirjeno poveseliti so pri nas prisrčno sprejete. Bazen prispeva predvsem k večjem številu nočitev s strani družin. 

Hišo na Ravnah gradita kot partnerja, hkrati pa tukaj živite tudi kot družina z otrokoma. Kako usklajujeta podjetništvo, partnerski odnos, družinsko življenje in dom na isti lokaciji – kaj so pri tem največje prednosti in kje največji izzivi?

Hiša na Ravnah je način življenja. Včasih je potrebno malo več organizacije, da uskladimo vse obveznosti in aktivnosti otrok. V sezoni so redki prosti dnevi. Si pa vzamemo čas zase v bolj mirnem delu leta. Otroka velikokrat sodelujeta pri kakšnih opravilih ali pa goste popeljeta po kmetiji. Skupaj se trudimo, da rastemo in se razvijamo. 

Intervju in fotografija: Sandra Peršak, podjetniška mentorica