Zakonite oblike dela

članek

Nazaj

Zakonite oblike dela

V Sloveniji obstaja več zakonsko urejenih oblik dela. Osnovno vodilo je, da mora vsako opravljanje dela temeljiti na veljavnih pravnih podlagah. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je osrednji zakon s področja delovnega prava, ki ureja individualna delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi. Delo se lahko opravlja tudi na drugi pravni podlagi, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Enkratna, občasna ali kratkotrajna dela se tako lahko izvajajo na podlagi:

  • dela po podjemni pogodbi,
  • avtorski pogodbi,
  • začasnega ali občasnega dela upokojencev,
  • osebnega dopolnilnega dela,
  • kratkotrajnega dela ter
  • študentskega dela.

 

Pogodba o zaposlitvi

Osnovna oblika dela je delo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delo se mora opravljati v obliki sklenjenega delovnega razmerja, če so izpolnjeni vsi bistveni elementi delovnega razmerja:

  • prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca,
  • delo za plačilo,
  • osebno delo,
  • nepretrgano opravljanje dela in
  • delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na drugi pravni podlagi, razen v primerih, ki jih določa zakon. 

Pogodba o zaposlitvi se načeloma sklepa za nedoločen čas. Za določen čas se lahko sklene pogodba o zaposlitvi le izjemoma, če obstaja eden od objektivnih zakonskih razlogov, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1.

 

Podjemna pogodba ali pogodba o delu

S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel za naročnika. Sklene se za občasna in časovno omejena dela in je zakonsko urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Predmet podjemne pogodbe je lahko izdelava ali popravilo stvari ter fizično ali umsko delo. Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. Podjemno pogodbo lahko skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.

 

Avtorska pogodba

Avtorska pogodba se sklepa za dela, ki so kot avtorska določena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti:

  • govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
  • pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
  • koreografska in pantomimska dela,
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela,
  • likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
  • arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
  • kartografska dela,
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Vsi ostali predmeti del, ki niso avtorska dela, sodijo na področje podjemnih pogodb. Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči zgolj po predmetu pogodbe.

 

Začasno in občasno delo upokojencev

Upokojenci lahko opravljajo začasna in občasna dela skladno z določili Zakona o urejanju trga dela. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki jo upokojenec sklene z naročnikom. Na tej podlagi lahko upokojenec opravi največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največkrat trikrat v koledarskem letu lahko upokojenec opravi tudi največ 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu. Zakon predpisuje tudi omejitve za delodajalce za glede opravljanja začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, ki so odvisne od skupnega števila zaposlenih delavcev.

Najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojenca trenutno znaša 6,92 EUR. Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega opravljajo vse vrste dela, ob upoštevanju omejitev, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja.

 

Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba s študentskim statusom opravlja preko pooblaščene organizacije na podlagi napotnice. Napotnica, ki je pravna podlaga za opravljaje dela, mora biti izdana pred začetkom opravljanja dela. Naročnik jo po opravljenem študentskem delu izpolni in vrne na pooblaščeno organizacijo, ta pa izda račun za opravljeno storitev. Zakonsko je določena minimalna urna postavka, ki trenutno znaša 6,92 EUR bruto oz. 5,85 EUR neto. 

Pri študentskem delu se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o delovnem času, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti in posebnem varstvu mladih pod 18 let. Čas odmora med delom se všteva v delovni čas in je plačan.

 

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo je primerno za tiste, ki preizkušajo podjetniško idejo pred registracijo samostojne dejavnosti. To delo je omejeno glede na obseg dela, storitev ali prodajo izdelkov. Pogoji za izvajanje so opredeljeni v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), bolj podrobno pa v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu.

Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali upokojenec, ki je pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve priglasil osebno dopolnilno delo in ima v času opravljanja osebnega dopolnilnega dela kupljeno vrednotnico, ki glasi na njegovo ime. Podroben seznam del, ki se v okviru osebnega dopolnilnega dela lahko opravljajo, je objavljen v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu.

Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. 

 

Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo predstavlja pomoč družinskih članov in je urejeno v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi. Kratkotrajno delo lahko kot brezplačno delo opravljajo le osebe, določene v 17. členu ZPDZC-1. 

Za kratkotrajno delo ni potrebno sklepati pogodbe. Posamezna oseba lahko opravi največ 40 ur kratkotrajnega dela mesečno. Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter predpisi o varnosti in zdravju pri delu. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki jo mora delavec podpisati pred in po opravljenem delu.

 

Primerjava stroškov delodajalca pri drugih oblikah dela

Pri vsaki obliki dela je pomembno upoštevati davčne obveznosti in prispevke, ki se nanašajo na posamezno obliko dela, ter skladnost z veljavno zakonodajo. Izračun neto izplačil, višine prispevkov in dajatev je odvisen od vrste dela in statusa delavca. Primerjava izračunov različnih oblik dela na drugih pravnih podlagah  je prikazana v spodnji tabeli.

 

 

Avtorska pogodba*

Podjemna pogodba*

Začasno ali občasno delo upokojenca

Študentsko delo

Bruto znesek pogodbe1.000,00 €1.000,00 €1.000,00 €1.000,00 €
Prispevki PIZ0,00 €155,00 €0,00 €0,00 €
Prispevki ZZ63,60 €63,60 € 63,60 €
Dohodnina170,35 €170,35 €209,10 €186,25 €
Neto dohodek611,05 €611,05 €727,30 €658,75 €
Posebne dajatve 250,00 €250,00 €180,00 €
Strošek delodajalca1.093,80 €1.343,80 €1.343,80 €1337,40 €**
Prispevki delodajalca93,80 €93,80 €93,80 €93,80 €

* za te oblike dela je upoštevano, da prejemnik ni v delovnem razmerju (ni obvezno zavarovan)

** brez DDV

 

Viri:

  • Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami),
  • Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo),
  • Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami),
  • Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 s spremembami),
  • Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 43/19),
  • Odredba o višini urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev (Uradni list RS, št. 67/22),
  • Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami),
  • Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/14 s spremembami),
  • Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami),
  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo),
  • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami).

 

Avtorica članka: Sandra Peršak, podjetniška mentorica

 

Vas zanima več o temi članka? Napišite nam vaše vprašanje ali stopite z nami v kontakt po telefonu:

 

Članek je bil pripravljen na podlagi virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne prakse avtorica in ZPTM Brežice ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.

Stopite v stik